Posegi vlade v ustanove nadzora so dokaz avtoritarne oblasti

Podpisani pod spodnje pismo »Foruma za demokracijo« ugotavljamo, da se žalostno uresničujejo naše napovedi o vladajoči koaliciji, ki bo državo popeljala proti avtoritarnemu sistemu trde roke: ta se že spogleduje z madžarskim zgledom, simpatizira s priključitvijo višegrajski skupini, grobo napada medije in novinarje, zdaj pa si podreja tudi osrednje nadzorne institucije.

Izhajajoči iz ugotovitev v akademskem pismu 150 podpisnic in podpisnikov, objavljenem pod naslovom »Obvarujmo občutljivo slovensko demokracijo pred avtoritarno oblastjo!« (17. 2. 2020) in ki ga je kasneje sopodpisalo še 4000 državljank in državljanov, lahko po manj kot dveh mesecih od nastopa Janševe vlade ugotovimo, da se žal nismo motili: ob svojem boju proti epidemiji je koalicija začela resno načenjati demokratični sistem s številnimi kadrovskimi menjavami v sferi nadzornih ustanov, krovnih organov za varovanje zdravja, policije, obveščevalno-varnostne agencije, vojske in medijev.
Po razkritju sumljivih praks pri nabavi zaščitne medicinske opreme v oddaji Tarča na TV Slovenija smo pričakovali, da se bodo s preiskavo ukvarjali organi pregona in politična opozicija, ne le množični mediji. Sedaj je »neodvisno« parlamentarno preiskavo sprožila kar vlada sama, s čimer je prehitela opozicijo in napovedala, da bo preiskovala kar samo sebe! Ne verjamemo, da smo priča naključnemu ali nerodnemu dejanju, kajti istočasno je, verjetno nezakonito, vlada zamenjala direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada – in to po tistem, ko ta že intenzivno preiskuje omenjene sporne nabave medicinske opreme.

Pred dnevi je na mestu direktorja Urada RS za preprečevanje pranja denarja že na podoben način nastavila svojega človeka. Vsi trije istočasni primeri (parlamentarna preiskava, Nacionalni preiskovalni urad in Urad za preprečevanje pranja denarja) kažejo na jasno izraženo prizadevanje, da vladajoča koalicija ne dovoli nadzora nad samo seboj in svojimi izpeljanimi posli, kar bi moral biti prvi higienični pogoj za normalno, nekoruptivno delovanje oblasti. S tem tudi priznava, da se požvižga na nadzor nad porabo denarja iz proračuna ali pravilno implementacijo zakonodaje, kar posredno kaže na to, da zanika možnost nadzorstva nad politiko vlade in je pripravljena opustiti funkcijo strokovnega in civilnega nadzora, končno pa ji ni mar niti za zaupanje ljudstva.

Izključevanje epidemiološke stroke, socialni kolaps in zmanjšana sredstva za kulturne delavce in medije, že izpeljani postopki za povečanje političnega vpliva na RTV Slovenija, delovanje propagandističnih medijev z osebnimi kompromitacijami akademikov, intelektualcev, strokovnjakov in novinarjev, spodletele vladne depeše z blatenji na njihov račun, podrejanje struktur vojske in policije, ustavljanje financiranja projektov nevladnikov, zaostrovanje pogojev sodelovanja nevladnih organizacij v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj in številne druge sporne kadrovske menjave so le nekatere točke kratkega, a nepopolnega seznama dejanj, ki ob omenjenem pospešenem ukinjanju možnosti nadzora oblasti dokazujejo, da Slovenija s hitrimi koraki hiti v smeri, ki smo jo že napovedali: v krog tistih držav članic Evropske unije, ki so danes na črnem seznamu kršiteljic temeljnih načel varovanja demokracije, pravne države, neodvisnosti medijev in človekovih pravic.

Ker si bomo morali poprej samoumevno demokratično stanje priboriti nazaj, podpisane in podpisani podpiramo in verjamemo v spontane oblike organiziranja civilne družbe, tudi v obliki kolesarskih in drugih uličnih protestov, kakršne smo lahko videli v zadnjih tednih in so napovedani tudi za prihodnje. Če je ogrožena vladavina ljudstva, si jo mora izboriti nazaj.

Izjavo sopodpisujejo (po abecednem vrstnem redu, skupno 123):

dr. Milica Antić Gaber
dr. Janja Batič
dr. Marcela Batistič Zorec
dr. Ljubo Bavcon
Anton Bezenšek
Sonja Bezenšek
dr. Sonja Bezjak
dr. Milena Mileva Blažić
dr. Rado Bohinc
dr. Janez Bregant
dr. Nejc Čož
dr. Aleš Črnič
Peter Črnič
dr. Nenad Čuš Babič
dr. Božidar Debenjak
dr. Jasminka Dedić
mag. Majda Degan
dr. Srečo Dragoš
dr. Božidar Flajšman
dr. Marko Fonović
dr. Miha Fošnarič
dr. Peter Glavič
dr. Tomaž Grušovnik
mag. Alenka Hladnik
dr. Miran Hladnik
Tone Hočevar
dr. Spomenka Hribar
dr. Krištof Jacek Kozak
dr. Maca Jogan
dr. Božidar Kante
mag. Sergej Kapus
dr. Dušan Keber
dr. Darja Kerec
dr. Friderik Klampfer
dr. Peter Klepec
dr. Matjaž Kmecl
dr. Igor Koršič
dr. Zdenko Kodelja
dr. Gorazd Kovačič
dr. Lev Kreft
Peter Kuhar
dr. Roman Kuhar
dr. Vesna Leskošek
dr. Uršula Lipovec Čebron
dr. Andrej Lukšič
dr. Breda Luthar
dr. Oto Luthar
dr. Ljubica Marjanovič Umek
dr. Jasna Mažgon
dr. Metka Mencin
dr. Jože Mencinger
dr. Vlado Miheljak
dr. Vesna Mikolič
Vinko Möderndorfer
dr. Matjaž Mulej
dr. Rajko Muršič
dr. Boris A. Novak
dr. Tanja Oblak Črnič
dr. Luka Omladič
dr. Stane Pejovnik
dr. Dragan Petrovec
dr. Jože Pirjevec
dr. Andrej Pleterski
dr. Dušan Plut
dr. Marko Polič
dr. Olga Poljšak Škraban
dr. Milko Poštrak
mag. Arjan Pregl
Slavko Pregl
dr. Dušan Radonjič
dr. Danijel Rebolj
dr. Tanja Rener
dr. Božo Repe
dr. Rado Riha
dr. Rudi Rizman
dr. Jana Rošker
dr. Blaž Rozman
Stane Saksida
dr. Renata Salecl
dr. Mitja Sardoč
Vera Simonič
dr. Božidar Slapšak
dr. Svetlana Slapšak
Branko Soban
dr. Slavko Splichal
dr. Renata Šribar
Uroš Stanič
dr. Ivan Svetlik
dr. Leo Šešerko
dr. Marjan Šimenc
dr. Andrej Šorgo
dr. Ivan Šprajc
dr. Darko Štrajn
dr. Damijan Štefanc
Niko Šuštarič
dr. Peter Tancig
dr. Simona Tancig
dr. Borut Telban
dr. Niko Toš
dr. Vito Turk
dr. Andrej Ule
dr. Mirjana Ule
dr. Peter Umek
dr. Mojca Urek
Primož Urgl
Ivo Vajgl
dr. Tomaž Vec
dr. Gregor Veble Mikić
dr. Valerija Vendramin
dr. Matjaž Vesel
dr. Boris Vezjak
Andrej Vidic
Darinka Vidic
dr. Aleš Vodopivec
dr. Barbara Vodopivec
dr. Nina Vodopivec
dr. Darij Zadnikar
dr. Anja Zalta
dr. Darja Zaviršek
dr. Simona Zavratnik
dr. Tomaž Zupančič
dr. Pavel Zgaga
dr. Sonja Žorga